Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je v začetku leta 2026 znašel pod plazom kritik zaradi stopnjevanja uporabe izvršilne oblasti, ki po mnenju analitikov ogroža stabilnost države in mednarodna zavezništva. Osrednji dogodek, ki je sprožil množične proteste v Los Angelesu, Filadelfiji in Chicagu, je usodna strelska nesreča v Minneapolisu, kjer je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) ubil neoboroženo ameriško državljanko Renee Nicole Good. Trump je dogodek komentiral z izjavo, da je bila žrtev nespoštljiva do organov pregona, kar je še dodatno razvnelo javnost in poglobilo politično polarizacijo. Na zunanjepolitičnem področju administracija nadaljuje s kontroverznimi potezami, vključno z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ponovljenimi grožnjami o priključitvi Grenlandije. Te dejavnosti so povzročile resne razpoke v odnosih z zavezniki v zvezi Nato, zlasti z Dansko, ki vse pogosteje razmišlja o alternativnih partnerstvih zunaj okvira ZDA. Analitiki opozarjajo, da Trumpovo prepričanje o nekaznovanosti in obljube pomilostitev za sodelavce spodbujajo tvegane poteze, ki spodkopavajo moralno avtoriteto države. Notranjepolitično napetost stopnjujejo tudi pritiski na ameriško centralno banko (Federal Reserve), kjer pravosodno ministrstvo preiskuje predsednika Jeroma Powella zaradi domnevnih kaznivih dejanj. Kritiki, med njimi tudi konservativni komentatorji, opozarjajo, da Trumpov način vladanja, ki temelji na ustrahovanju in preseganju pooblastil, vodi v razgradnjo demokratičnih institucij. Medtem poročila razkrivajo, da so zvezni agenti od lanskega julija v civilna vozila streljali že v trinajstih primerih, kar kaže na sistemsko pomanjkanje nadzora nad organi pregona.